Varnost pri delu in ocena tveganja predstavljata ključni del organizacije vsakega delovnega okolja. Skrb za prijetno delovno okolje zaposlenih ter za njihovo zdravje je ne le zakonsko določeno, temveč tudi poslovna investicija v dolgoročno produktivnost, zmanjševanje stroškov, povezanih s poškodbami in izboljšanje splošnega zadovoljstva zaposlenih. Oba dokumenta sta zakonsko potrebna, saj varujeta tako zaposlene kot delodajalce. Zakaj ju potrebujete, kako ju pridobiti in zakaj se pri njuni izdelavi obrniti na strokovno usposobljeno podjetje Projekt Varnost, pa preberite v nadaljevanju.
Kaj je ocena tveganja?
Ocena tveganja je sestavni del izjave za varnost pri delu, ki jo podpiše delodajalec in s tem zavezuje k preventivnemu izvajanju potrebnih ukrepov za zaščito zdravja in varnosti delavcev. Ocena tveganja je sestavni dokument, ki služi kot osnova za izvajanje varnostnih ukrepov v podjetju. Njena glavna naloga je prepoznati, oceniti in prednostno razvrstiti vsa tveganja, ki so jim lahko zaposleni izpostavljeni pri opravljanju svojega poklica. Ocenjevanje se izvaja na podlagi verjetnosti za nastanek škode in resnosti posledic, pri čemer so upoštevana različna delovna mesta, naloge in okoliščine.
Ocena tveganja se začne s prepoznavanjem nevarnosti, ki lahko vključujejo fizične (npr. ureznine ali opekline), kemijske (izpostavljenost nevarnim snovem), ergonomske (nepravilna drža, ponavljajoči gibi) ter psihosocialne dejavnike (stres, pomanjkanje nadzora nad delom). Po identifikaciji nevarnosti se oceni tveganje za posameznega delavca glede na naravo njegovega poklica, skladno s tem pa se določijo potrebni ukrepi za njihovo zmanjšanje oz. odpravljanje.
Zakaj je pomembna?
Ustrezna ocena tveganja zagotavlja varno delovno okolje ter zmanjša možnost poškodb in poklicnih bolezni. Če ta ni ustrezna, se lahko poveča število poškodb pri delu in bolniških odsotnosti, kar za podjetje predstavlja dodatne stroške. Poleg tega lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od podjetja zahteva kritje stroškov za zdravljenje in nadomestila, če delavec utrpi poškodbo zaradi nepravilnosti, ki niso skladne z zakonodajo.
Ne pozabite na varnost pri delu
Žal se še vedno prepogosto dogaja, da delodajalci razumejo zakon po svoje in za delovna mesta nimajo izdelane izjave o varnosti, ki je nujno potrebna, kar velja tudi za delo od doma. Ocena tveganja je le del strokovne izjave za varnost pri delu, ki vsebuje še načrte za izvajanje ukrepov, postopke v primeru nevarnosti ter opredelitev odgovornosti vseh zaposlenih za zagotavljanje varnega delovnega okolja. Izjava vsebuje tudi načrt za obvladovanje tveganj, opis ukrepov, potrebnih za odpravo nevarnosti, ter postopke v primeru nujnih situacij. Delodajalec mora tudi določiti posebne zdravstvene zahteve za delavce na posameznih delovnih mestih ter zagotoviti ustrezno usposabljanje zaposlenih.
Kako poskrbeti za varno okolje?
Poleg ocenjevanja nevarnosti in preventivnih ukrepov varnost pri delu pomeni tudi stalno usposabljanje zaposlenih. Ti morajo biti seznanjeni z nevarnostmi pri opravljanju poklica, s postopki za njihovo obvladovanje ter z ustreznimi preventivnimi ukrepi. Usposabljanje zaposlenih in njihova ozaveščenost o nevarnostih sta ključna za zmanjšanje delovnih nesreč in poškodb. Med preventivne ukrepe sodijo tudi redni pregledi opreme, strojev in naprav, meritve osvetljenosti, hrupa in prezračevanja ter uporaba ustreznih osebnih zaščitnih sredstev (čelade, rokavice, zaščitna očala …), ki bistveno zmanjšujejo možnost poškodb in so pogosto predpisana kot obvezna oprema pri določenih poklicih.
Skrb za delovno okolje je dolgoročna investicija
Neupoštevanje zakonskih zahtev glede zdravja zaposlenih ima lahko za podjetje ali samostojne podjetnike visoke finančne kazni. Poleg tega se podjetja, ki ne vlagajo v varnost pri delu, soočajo z nižjo produktivnostjo, slabšo organizacijsko klimo in večjo fluktuacijo zaposlenih.
Sam dokument in preventivno delovanje so zato dolgoročna investicija, ki podjetju prinaša številne koristi. Zmanjšano število poškodb, višja produktivnost, boljša organizacijska klima in boljša kakovost življenja zaposlenih so le nekatere od teh. Podjetja, ki vlagajo v dobro delovno okolje, dosegajo boljšo konkurenčnost na trgu, saj s tem pokažejo, da jim je mar za zaposlene. Motivirani in zdravi delavci so namreč ključ do uspeha, saj prispevajo k večji ustvarjalnosti, inovativnosti in učinkovitemu delu. Po raziskavah sodeč pa naj bi se za vsak evro, vložen v zdravje zaposlenih, podjetju povrnil med 2,5 do 4,8 evra.
Kako pogosto je potrebno izdelati dokument?
Ocena tveganja se mora dopolniti oz. popraviti vsakič, ko trenutni preventivni ukrepi varovanja niso več ustrezni oz. zadostni, ko pride do spremembe podatkov, na podlagi katerih se je izvedlo ocenjevanje ali ko se pojavi možnost in način, da se ocenjevanje izpopolni oz. dopolni. Naloga delodajalca je, da dokument ustrezno in ažurno dopolnjuje oziroma revidira.
Vloga strokovne službe Projekt Varnost pri oceni tveganja
Ocena tveganja je lahko izdelana s strani delodajalca, pod pogojem, da je ta strokovno usposobljen, ali pa jo izdelajo zunanji strokovne službe, ki imajo dovoljenje za delo po ZVZD-1. Omenjeno podjetje izpolnjuje vse pogoje za opravljanje strokovnih nalog, ponujajo pa storitve, ki temeljijo na dolgoletnih izkušnjah. Z njihovo pomočjo bodo vsi potrebni dokumenti izdelani hitro, strokovno in skladno z zakonodajo, tako da je skrb, da ne izpoljujete zakonskih zahtev, popolnoma odveč. Poleg tega so izjemno prilagodljivi, saj nudijo izobraževanja in strokovna izobraževanja za pridobitev ustreznih dovoljenj kar na sedežu vašega podjetja.