čet. Jun 30th, 2022

Presnova in razgradnja različne hrane zahteva različno količino časa, odvisno od tega, kako lahka hrana za želodec se je znašla na našem meniju.  Običajno vse skupaj traja nekje od 24 ur pa vse do 72 ur.  Na to, kako hitro to poteka, pa vpliva tudi naša starost, spol, presnova in količina zaužitega obroka.

Taka hrana se lahko razgradi že v 20-30 minutah (npr. smuti, sveže stisnjen sok, paprika, solata ali različno kuhana zelenjava ter sadje). Lahko prebavljiva hrana ne vsebuje maščob (do 5%), saj te potrebujejo največ časa, da zapustijo želodec in se šele potem razgradijo v črevesju (npr. mlečni izdelki in mastno meso).

Vlaknine so običajno tisti “krivec”, ki poskrbi, da se obrok v našem telesu zadrži dlje časa, kar podaljša tudi občutek sitosti. Vendar velika količina vlaknin, lahko kljub svojim zdravilnim lastnostim pripomore k počasni prebavi, saj se le-te v telesu ne razgradijo in potujejo po črevesju neprebavljene, kar lahko povzroča težave (napihnjenost). Za pospešitev presnove se priporoča uživanje živil, ki vsebujejo manj vlaknin, vendar naj to ne bo izgovor, da posegamo po nezdravi hrani, kot je na primer sladkor. Izbrana živila naj bodo vseeno zdrava in dobra za naše telo.

hrana lahka za želodec

Katera je lahka hrana za želodec?

Lahko prebavljiva hrana je tista, ki v želodcu ne obtiči dolgo. Med njo spadajo na primer: tost, ker se nekateri ogljikovi hidrati razgradijo že med pečenjem; beli riž, ki ne vsebuje lupine in se hitreje razgradi kot rjavi, rdeči ali črni riž; zelenjavne juhe; kuhano sadje ali zelenjava;  banane, ki so polne mikro in makro hranili; jajca; sladki krompir, ki je tudi vir topnih vlaknin in pozitivno deluje na mikrofloro v črevesju; piščanec, ki je vir beljakovin ter ovsena kaša, ki jo pripravimo na vodi.

Priporočljivo je, da se izogibate:

  • ocvrti in mastni hrani, saj poleg tega, da vsebuje veliko maščob in malo vlaknin ne vplivajo dobro na zdravje, niti na prebavo.
  • Uživanju rafiniranega sladkorja, drugih umetnih sladkorjev ali fruktoze, saj poleg skoraj nič hranil, škodujejo črevesnim mikrobom in povzročajo različne zdravstvene težave.
  • Stročnicam, ki so sicer bogat vir hranilnih snovi (beljakovine in vlaknine), ampak so težje prebavljive in povzročajo napihnjenost in krče, sploh če nimamo dovolj encimom za razgradnjo. Namakanje stročnic pomaga omiliti težave, pa vendar bodite pozorni, če vam uživanje ne ustreza.
  • uživanju kapusnic, sploh surovih (zelje, brokoli), saj potrebujejo več časa, da pripotujejo do končne točke v črevesju.
  • Agrumom, oziroma se ne priporoča zaužitje večje količine naenkrat, saj lahko povzročajo težave, ker vsebujejo veliko vlaknin.
  • Močno začinjene hrane, ki lahko povzroča zgago.
  • Mlečnih izdelkov, ki vsebujejo laktozo. Tisti z laktozno intoleranco jih morajo celo izločiti iz prebave.
  • Kave, ki povzroča draženje želodca, saj spodbuja sintezo kisline, kar lahko vodi do vnetja in zgage. Sploh pa je ne pijte na prazen želodec.
    lahko prebavljiva hrana1

Komu se lahko prebavljiva hrana najbolj priporoča?

Poleg tistih, ki imajo diagnosticirano laktozno intoleranco, celiakijo, imajo težave z zgago, refluksom, GERB (gastroezofagealna refluksna bolezen) ali imajo sindrom razdražljivega črevesja (IBS) se lahko prebavljiva hrana najbolj priporoča vsem tistim posameznikom, ki opažajo, da imajo po zaužitju določene hrane težave z napihnjenostjo, bolečinami v želodcu, krče, driski, refluks kisline, zaprtje ipd.

Prebava je individualen proces, pri katerem je treba opazovati svoje telo, da lahko ocenimo ali je bolj počasna ali ne. Načeloma je vse kar je znotraj med 12 in 72 urami normalno in skrbi niso potrebne. Če pa opažate zgoraj naštete težave in se je splošno počutje poslabšalo, se izločanja jedi lotite postopoma.

Lahko prebavljiva hrana ne obremeni našega telesa, zato se po obroku počutimo polni energije in lahkotni, ni prisotne teže v želodcu, kot pri določeni drugi hrani. Naše telo je pripravljeno za akcijo in lahko jasno razmišlja.