V Sloveniji je vsak dan z dela odstotnih okrog 4 % delovno aktivnih prebivalcev. Največ dni so krivec za nezmožnost opravljanja dela poškodbe in kostno-mišične bolezni, sledijo jim duševne motnje zaradi preobremenjenosti in izgorelosti. Stres na delovnem mestu je resna skrb ne samo za zaposlene, temveč tudi za zaposlovalce in kadrovske službe. Namreč, preobremenjenost in izgorelost vodita v slabo okolje in bolniško odsotnost, kar pa dolgoročno vpliva na uspešnost podjetja. V nadaljevanju preberite vse, kar morate vedeti za obvladovanje stresa na delovnem mestu.
Pogost vzrok za bolniško odsotnost
Stres na delovnem mestu je škodljiv telesni in čustveni odgovor, ki se razvije, kadar zahteve določene naloge ne ustrezajo posameznikovim zmožnostim, zmogljivostim in potrebam. Tega občutka ne smemo zamenjevati z izzivom, ki posameznika spodbuja in motivira za pridobivanje novih znanj, po opravljenem delu pa prinaša veselje, izpopolnjevanje in zadovoljstvo. Kadar so naloge prezahtevne, se sproščenost in elan spremenita v izčrpanost, občutek zadovoljstva pa v napor. Stres na delovnem mestu je mogoče hitro prepoznati, čeprav se sprva razvijajo neopazno, dolgotrajne tovrstne situacije pa vodijo v izgorelost.
Kako obremenjenost vpliva na zaposlene in podjetje?
Obremenjenost zaposlenih lahko ima številne negativne vplive, kot so fizične težave, emocionalna nestabilnost, pomanjkanje motivacije, slaba produktivnost, slabi medosebni odnosi in izgorelost. Ker so podjetje delavci, ki ga sestavljajo, se v takšnem okolju hitro kažejo tudi težave na ravni podjetja. Slabi odnosi in nesodelovanje slabšajo komunikacijo, neproduktivnost in pomanjkanje motivacije daljša čas za opravljanje nalog, slabo zdravje in fizične težave pa vodijo v bolniške odsotnosti, pomanjkanje zaposlenih in preobremenjenost zaposlenih z novimi nalogami. Kaj hitro se slabo delovno okolje opazi tudi na poslovanju podjetja.
Vzroki za stres na delovnem mestu
Med najpogostejšimi vzroki za stres na delovnem mestu sta predvsem posameznikova osebnost in delovni pogoji. Tipični sprožilci so: nezadosten nadzor nad lastnimi nalogami in projekti, podaljšan in neprilagodljiv delavnik, prevelika odgovornost, monotona in neizpolnjujoča opravila, porušeno razmerje med poklicnim in osebnim življenjem, slaba komunikacija s sodelavci, slabi odnosi s sodelavci, neustrezno priznanje za opravljene naloge, nezanesljivost zaposlitve, prekomeren in dolgotrajen časovni pritisk, preveč nalog, nejasnost glede odgovornosti, slaba organizacija dela, premeščanje na druge pozicije …
Učinkovito obvladovanje stresa na delovnem mestu
Da bo napor pri opravljanju nalog čim manjši, si lahko pomagate z nekaj učinkovitimi strategijami, ki so bistvene za dobro počutje, produktivnost in uspešnost.
- Določitev prioritet: določite si jasne cilje in naloge ter jih razvrstite po pomembnosti. S tem se boste lažje osredotočili na najpomembnejše naloge in zmanjšali občutek obremenjenosti.
- Načrtovanje in organizacija: sestavite dnevni urnik ali seznam opravil. Načrtovanje in organizacija dajeta boljši pregled nad nalogami ter zmanjšata občutek obremenjenosti.
- Določite meje: naučite se reči ne prekomernemu delu. Spoštujte svoje osebno življenje in si zagotovite dovolj časa za družino, hobije in prosti čas.
- Komunikacija: ne bojte se prositi za pomoč ali razdeliti naloge, izkoristite ekipno pomoč, da se razbremenite.
- Prakticirajte sprostitvene tehnike: globoko dihanje, meditacija, joga ali telesna aktivnost pomagajo zmanjšati napetost, umiriti um in povečati odpornost.
- Poskrbite za zdravje: poskrbite zase s kakovostno prehrano, redno telesno aktivnostjo in zadostnim spanjem.
- učinkovito časovno upravljanje: naučite se upravljati svoj čas in se osredotočite na eno nalogo hkrati. Izogibajte se prekinitvam, ter se naučite učinkovito uporabljati orodja za upravljanje časa.
- poiščite podporo: če se počutite preobremenjeni, poiščite podporo pri sodelavcih, nadrejenih ali zunanjih strokovnjakih. Pogovor lahko prinese nove perspektive, nasvete ali zgolj čustveno oporo.
Naloge vodstva za boljše delovno okolje
Preprečevanje izgorelosti za zaposlene v podjetjih je v veliki meri v rokah vodstva. Le-to mora narekovati strateške usmeritve, obremenitve, odgovornosti in moralo v podjetju. V prvi vrsti morajo poskrbeti za primerno število zaposlenih, za dajanje jasnih navodil ter pošteno razdeljene in ovrednotene naloge. Za dobro počutje v podjetju lahko poskrbijo z ugodnostmi, kot so občasno delo od doma, teambuildingi, izobraževanja, nagrajevanje, aktivnostmi za spodbujanje sodelovanja ipd.