Veliko odraslih moških in žensk, se v starosti nekje med 40 in 50 začne spraševati, ali so v svojem življenju res dosegli vse, kar se je dalo doseči. In če ja, kaj zdaj? Ker je povprečna človeška življenjska doba nekje med 70. in 80. letom, pomeni, da smo okoli 40. leta ravno nekje na polovici. In kaj to pomeni?
Pomeni, da se nas večina začne zavedati, da je kar precejšen del življenja že minil, in da nikoli več ne bomo mladi. Prav zavedanje o minljivosti življenja je razlog, zakaj se kriza srednjih let sploh začne oglašati v nas. To pa lahko v nas še stopnjuje že prej prisoten strah pred staranjem.
Pogosto pa se takšen način razmišljanja pojavlja prav pri tistih, ki so že tako bolj nagnjeni k samorefleksiji in nosijo v sebi močno željo po duhovni rasti in temeljiti spremembi. Vendar je prevelika želja po čimprejšnji spremembi lahko glavni razlog za preveč impulzivne in brezglave odločitve, ki lahko tudi ogrozijo svoje zdravje in v nekaterih primerih celo življenje. Pomembno je ohranjati notranje ravnovesje. A to je včasih težko doseči, še posebej, če imamo nenehni občutek, da se nam življenje izteka.
Kako se običajno kaže kriza srednjih let?
Pogosto se kaže v nenadni spremembi življenjskega sloga. Vsem nam je še predobro znana stereotipna podoba moškega, ki si omisli pogrošno drag športni avtomobil, s katerim divja po cesti. Ampak ni nujno, da je to res tako očitno. Vsekakor je najbolj pogost pokazatelj prav občutek, da niste več zadovoljni s svojim dosedanjim življenjem in kar naenkrat čutite, da potrebujete nekaj drugega.
Pri nekaterih se to lahko kaže tudi tako, da začutijo, da svojega življenjskega partnerja morda sploh več ne ljubijo in se v njih začnejo porajati negativna čustva, kot so jeza in zamera. Zgodi se lahko tudi, da izgubijo zanimanje za svoje hobije in druge dejavnosti, ki so jih morda prej razveseljevale. V njih se pojavi močno hrepenenje po nečem novem.
Kaj lahko naredimo za doseganje notranjega ravnovesja?
Številni posamezniki se v tem starostnem obdobju začnejo preveč gnati, kar se lahko kaže na poslovnem in zasebnem življenju. Nekateri ne upoštevajo svoje starosti in lahko zelo hitro pretiravajo s športnim udejstvovanjem. Če namreč napačno ocenijo svoje telesne zmogljivosti in svoje zdravstveno stanje, lahko to pelje do poškodb ali kroničnih bolezni. V želji, da bi bili čim bolj zdravi in da bi čim dlje živeli, jih kriza srednjih let žene v nasprotno smer.
Dobro so znane tudi zgodbe številnih poslovnežev, ki se pehajo za dobičkom, da bi se lahko prej upokojili in uživali v preostanku življenja, a pri tem pozabijo na zdravo prehrano, zanemarijo svojo družino ali pa se zaradi prevelikega pritiska, ki so si ga sami zadali, prepustijo alkoholu ali celo prepovedanim substancam. Ključna napaka, ki jo storijo, je to, da si pozabijo postaviti meje. To pa je glavni pogoj za ohranjanje zdravega ravnovesja med doseganjem ciljev in prepotrebnim počitkom, ki vključuje popolno sprostitev za celostno regeneracijo telesa in duha.
Nikar ne izgubite tal pod nogami
Če niste navajeni na redno telesno aktivnost, potem se nikakor ne primerjajte z izkušenejšimi rekreativci in ne tekmujte z njimi, zato da bi pokazali svoje sposobnosti. Že pri dvajsetih se naše telo začne starati, zato je že v mladosti treba poskrbeti za ustrezno regeneracijo mišic. Te namreč postajajo manj elastične, potrebujejo dlje časa za regeneracijo, kar povečuje možnosti za poškodbe.
Če ste pod hudim stresom v službi ali doma, šport pa vam služi kot prepotreben ventil, ki vam omogoča, da se ”znorite” in spravite iz sebe vso negativno energijo, se že med aktivnostjo nekajkrat malo ustavite in ozavestite svoje trenutno počutje. Vprašajte se, ali ste utrujeni, in pri tem bodite pošteni do sebe. Naj vam kriza srednjih let služi zgolj kot dodaten motiv, da se spravite ven, se malo bolj aktivirate in poskusite kaj novega, a nikakor ne za to, da se ženete do roba svojih zmogljivosti.