Ker ljudje postajamo vedno bolj ekološko ozaveščeni, se mnogi odločijo za takšno postavitev, ki je na zunaj identična katerikoli drugi. Ena izmed slabosti skeletne gradnje je, če se lotimo izdelave v lastni režiji, saj nimamo potrebnih orodij in znanja za natančno izvedbo spojev in polaganje izolacije. Nadzemni del objekta je iz lesa, temelji pa so betonski. Skelet se postavi na gradbeno pripravljeni temeljni plošči, v veliki večini ga sestavijo že v delavnici, rezkalni stroj pa do milimetra natančno razreže potreben material.
Gradnja skeletne hiše je ugodnejša od pozidave klasične, seveda pa je odvisno, kakšen material izberemo, v kateri gradbeni fazi pričnemo dodajati naravne materiale in pa od naših želja. Če izberemo takšno na ključ, je cena znana že od samega začetka, spremeni pa jo izdelava po tipskem načrtu ali po meri. Ogrodje v normalni velikosti postavijo v nekaj dneh, nato nadaljujejo s sekundarno kritino, ki prepušča paro, njen namen pa je zaščita notranjih zidov in strešni konstrukciji. Vse skupaj z zaključno kritino, okni in zunanjimi vrati traja nekje en teden. Od tod dalje sledi vpihovanje vlaknene izolacije med nosilce, montaža trde vlaknene izolacije na zunanji strani sten, kar pa je že predpriprava za fasado. Sedaj se lahko pričnejo suhomontažna dela, ki so tudi enostavnejša, ker ni potrebno dolbljenje sten in plošč.
Katere so slabosti skeletne gradnje?
Kljub temu da je ta način vedno bolj priljubljen pri bodočih lastnikih hiš, je dobro poznati tudi omejitve, ki jih tovrstna izvedba prinaša. Na eni strani imamo vsem znane prednosti, le malo ljudi pa ve, da moramo zaradi specifičnega pristopa sprejeti tudi vse kompromise, ki pridejo zraven. V mnogih primerih se razlika v kakovosti gradnje pozna v izbranih materialih. Tisto, kar je na prvi pogled videti cenovno dostopno, je velikokrat v praksi razlog za razočaranje že na novozgrajenih objektih ali pa se napake vztrajno kažejo čez leta. Gradnja skeletne hiše je pri nas razširjena že nekaj let in zato imamo na voljo merodajne podatke, kakšen je vpliv na dolgoročno bivanje v takem objektu.
Nekaj najpogostejših slabosti, ki so jih navedli uporabniki:
- Premajhna temperaturna zakasnitev in slabo dušenje pomeni, da hiša slabše akumulira temperaturo in se zato poleti hitreje ogreje, pozimi pa hitreje ohladi.
- Požarna varnost je v teoriji boljša kot pri klasični, a pozor. Vse je odvisno od kakovosti izbranih materialov, če pa vgrajujemo tiste s slabšimi specifikacijami pa lahko hitro drastično zmanjšamo požarno zaščito.
- Podobno je pri izbiri lesa, saj mora biti ta kvalitetno pripravljen pred začetkom. V primeru, da ni dobro posušen ali pa slabše kakovosti, lahko poka ali pa se po nekaj letih pojavi škripanje. Do težav prihaja tudi na mestih, kjer se stikajo obloge, saj pride do razpok in je treba končno oblogo naknadno popravljati.
- Gradnja skeletne hiše je manj primerna za območja z visoko vsebnostjo vlage ali pa na področjih, ki so poplavno ogrožena. Celotna konstrukcija proti visoki vlagi in vodi slabo odporna, zato strokovnjaki odsvetujejo dela na strmih terenih ali tam, kjer je večja možnost, da bo voda vdrla v naše bivalne prostore.
Ni vse zlato, kar se sveti
Gradnja skeletne hiše je za večino življenjski projekt. Uresničljive sanje, ki se začnejo z idejo v glavi, skicami in načrti ter na koncu s sodobnim domom, s katerim omogočimo sebi in bližnjim višjo kakovost bivanja. Vemo, da papir vse prenese, v praksi pa se lahko naše domovanje spremeni v vrečo brez dna. A da se sanje ne sprevržejo v nočno moro, je tako kot prednosti, treba poznati tudi slabosti. Ob opojno ugodnih ponudbah, s katerimi vas zasipajo ponudniki z vseh strani, je ključno, da imate prave informacije, da dobro pretehtate vsako odločitev in seštejete pluse in minuse.