Čeprav je od razpada skupne države minilo že več deset let, pa je Slovenija še vedno tesno povezana z njenimi bivšimi južnimi sosedami in geografskim območjem. Po zadnjih podatkih iz leta 2019 se je v Slovenijo priselilo več kot 28.000 ljudi, od tega je več kot polovica prebivalcev iz BiH. S tem postaja jezik BiH vedno bolj razširjen tudi pri nas, za kar se povečujejo potrebe za tolmačenje in prevajanje bosanščine v slovenščino in obratno (https://www.poliglot.si/tolmacenje). Največkrat se potrebe po tem pokažejo ravno pri urejanju birokratskih in pravnih zadev na upravnih enota, pa tudi pri turističnih, poslovnih ali marketinških potrebah. Seveda pa se pogosto storitev uporablja tudi v obratni smeri, kjer se slovenščina pretvarja v jezik BiH.
Prevajanje bosanščine v slovenščino in obratno
Prevajanje bosanščine v slovenščino in obratno je precej pogosta storitev pri nas, vendar ni vsak, ki zna pogovorno uporabljati oba jezika, usposobljen za strokovno opravljanje tega dela. Zagotovo si ne želite, da je vaša poslovna pogodba zaradi nepoznavanja jezika napisana narobe, da imate zaradi napačnega razumevanja težave na upravni enoti ali da vas iz oglasa za turistične storitve nagovarjajo v popolnoma napačnem kontekstu. Zato za prevajanje bosanščine v slovenščino in obratno, še posebej pri uradnih postopkih, izberite usposobljene jezikoslovce, ki poznajo zakonitosti slovnice in jezika, kontekst obeh jezikov ter imajo ogromno preteklih izkušenj na različnih področjih, kot so pravo, gospodarstvo, turizem, ekonomija, gradbeništvo, marketing, zdravstvo ipd.
Kdaj se največkrat uporablja?
Največkrat prevajanje bosanščine nudijo izkušeni in nativni govorci, z ustreznimi usposabljanji ter podrobnim poznavanjem različnih področij. Storitev se najpogosteje uporablja za:
- uradne postopke (urejanje dokumentov, spričeval, potrdil, postopkov ipd.),
- turistične storitve,
- gospodarstvo (priprava pogodb, marketing, management, oglaševanje ipd.),
- ekonomijo,
- javna naročila in razpise,
- športne dogodke,
- leposlovje
Ne pozabite na lektoriranje
Če ste že kdaj oddajali leposlovno delo, diplomsko ali magistrsko nalogo, ste se zagotovo srečali z lektoriranjem. Gre za strokovno veščino pregledovanja pisanega besedila, ki jo največkrat izvajajo lektorji – šolani jezikoslovci z ustreznimi znanji ali profesorji izbranega jezika. Lektoriranje je še posebej pomembno pri akademskih in novičarskih dejavnostih, nepogrešljivo pa je v časopisnih uredništvih, založniških hišah ter uradnih in državnih institucijah. Poleg lektoriranja besedila v materinem jeziku se lektorji velikokrat srečujejo tudi s popravljanjem jezikovno posredovanih besedil in dokumentov.
Kaj pa tolmačenje?
Tolmačenje je proces posredovanja govorjenega ali znakovnega jezika med govorci različnih jezikov. Povedano poenostavljeno, gre za direktno ustno prenašanje sporočila. Poznamo več vrst:
- simultano oz. istočasno
- konferenčno oz. konsekutivno,
- telefonsko in
- šepetanje.
Največkrat se uporablja simultana različica, pri kateri simultani govorec skoraj istočasno ali z manjšim zamikom govori skupaj z glavnim govorcem. Za takšno tolmačenje je potrebna posebna oprema, saj poteka v izolirani kabini, kjer simultani govorec preko slušalk in mikrofona govori besedilo, poslušalci pa preko slušalk poslušajo njegovo besedo. Gre za najzahtevnejše, a vendar najučinkovitejše tolmačenje, saj prihrani veliko časa in ne upočasnjuje poteka dogodka. Največrkat se uporablja na konferencah, seminarjih, predavanjih ter političnih dogodkih in zasedanjih.
Pri konsekutivnem procesu simultani govorec prenese besedilo med odmorom glavnega govorca, v času njegovega govorjenja pa ga skrbno zapisuje, ustvarja beležke ali si ga celo zapomni. Takšna oblika se največkrat uporablja pri različnih predstavitvah, poslovnih razgovorih, sestankih in na tiskovnih konferencah. Konsekutivni govorci se popolnoma prilagajajo načinu in dinamiki pogovora, za kar morajo zato biti natančni, hitri, iznajdljivi in prilagodljivi.
Telefonsko tolmačenje je manj pogosta oblika, pri njej pa se simultani govorec prilagaja poteku dogodka ali telefonskemu pogovoru (npr. konferenčni ali poslovni klici), šepetanje je se največkrat uporablja pri sestankih, predavanjih in različnih seminarjih, ko le določeni poslušalci potrebujejo tolmačenje v ciljni jezik.
Cenik storitev
Cena za prevajanje bosanščine v slovenščino in obratno so različne in se razlikujejo glede na zahtevnost dokumenta in količino. Prevajanje bosanščine v slovenščino in obratno se začne pri 15 € na avtorsko stran, za sodno overjeni dokumenti pa pri 33 € na avtorsko stran, pri čemer avtorska stran pomeni 1500 znakov brez presledkov. K temu pogosto sodi tudi lektoriranje dokumentov, ki je za slovenski jezik nekoliko cenejše (cca 2 € na avtorsko stran), medtem ko je lektoriranje besedila v tujem jeziku nekoliko dražje. Cena za tolmačenje pa je odvisna od večih dejavnikov – načina in trajanja, zahtevnosti jezika ipd.
Kako v poplavi ponudnikov prepoznati kakovostne storitve?
Veliko govorcev izbranega jezika pomeni tudi veliko konkurenco na področju prevajanja in tolmačenja. Pri izbiri storitve naj ne bo glavno vodilo cena, ki je seveda pomembna, temveč kakovost in strokovnost. Izberite agencijo, ki zaposluje nativne govorce in izkušene jezikoslovce, ki so hitri, odzivni in se držijo dogovorjenih rokov, od sebe pa dajo kakovosten končni izdelek. Da so prepričani v svoje znanje in kakovost takšne agencije ponavadi nudijo garancijo in vam v primeru slabo opravljenega dela vrnejo denar. Marsikomu je pomemben tudi način poslovanja. Številne agencije ponujajo komunikacijo in storitve preko spleta, kjer originalno besedilo preprosto pošljete po elektronski pošti, po kateri prejmete tudi končni izdelek. Seveda pa se lahko dogovorite tudi za fizično dostavo.